OBVESTILO ZA MEDIJE ob aretaciji gospoda Božidarja Radišiča

Znana antropologinja Margaret Mead je nekoč zapisala: “Nikoli ne podvomi v to, da lahko majhna skupina ljudi, ki razmišlja in je zavezana določeni ideji, spremeni svet. Prav nasprotno, spremembe so vedno rezultat predanih aktivnosti majhnih, a zelo odločnih skupin ljudi«.

Začnimo na začetku.

Konoplja je rastlina, ki je tesno povezana z razvojem človeka in civilizacije. Zaradi ogromnih možnosti uporabe ter najmanj 4000 let starih materialnih dokazov o tem, da so konopljo uporabljali tudi v medicinske namene, ima od nekdaj poseben status.

Postopna kriminalizacija rastline se je začela v 20. stoletju in to z namenom onemogočanja uporabe tako konoplje kot izdelkov iz konoplje. Celo na teritoriju naše domovine je obstajalo veliko nasadov, ki so jih v Jugoslaviji ter posledično v Sloveniji izpodrinili zakoni, ki so temeljili na lažni predpostavki in napačno interpretiranem drugem odstavku 28. člena Enotne konvencije Združenih narodov o drogah iz leta 1961, ki pravi:
»Ta konvencija se ne nanaša na konopljo, namenjeno industriji (vlakna in semena) ali hortikulturi.«

Kljub temu zakonodaja, ki ureja gojenje konoplje ter s tem povezan kazenski pregon, še vedno izhaja iz zgoraj omenjenega »napačnega prevoda« konvencije ter aktivnosti ameriške administracije, ki je vojno proti drogam konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja izkoristila za nevtralizacijo nekaterih političnih in socialnih gibanj.
V drugem mandatu predsednika Richarda Nixona je omenjena zgodba postala uveljavljena svetovna agenda.

Tako v Sloveniji kot drugje po svetu smo šele v zadnjih treh desetletjih priča dekriminalizaciji konoplje. V tem času doživljajo renesanso tako sama rastlina kot izdelki, med katere sodi tudi uporaba rastline v medicinske namene.

Prav na tej točki se začenja domača borba med aktivisti in ljudmi, ki so konopljo prepoznali kot blagodejno za zdravje ljudi, ter institucijami, ki medicino in kemijsko pridelana zdravila za lajšanje simptomov, razumejo kot edino možnost za zdravljenje posameznikov.

Gre za borbo med posameznikom in kapitalom ter bolnikom in inštitucijami. Institucije v lasti bank in kapitala vsaj zadnjih 40 let vedo, da nekatere učinkovine v rastlini blagodejno delujejo na marsikatere bolezni. Med njimi posebno mesto zasedajo avtoimune bolezni, katerih najhujše manifestacije se kažejo v čedalje večji razširjenosti tumorskih in rakavih bolezni.

Kanabis ima bistveno manj neugodnih posledic za posameznika, ki se zdravi. Omeniti velja odkritje notranjega t.i. endokanabinoidnega sistema v človeku ter CB1 in CB2 receptorje, ki v naših telesih omogočajo normalno homeostatsko ravnovesje. Dokazano je, da isti receptorji omogočajo prenos nekaterih kanabinoidov iz konoplje, obstaja pa tudi veliko študij, ki dokazujejo, da uporaba kanabisa pomaga pri Crohnovi bolezni, glavkomu, raznih tumorjih, Alzheimerju, revmatičnem artritisu, multipli sklerozi, epilepsiji, različnim oblikam raka.

Božidar Radišič je slovenski javnosti znan kot aktivist za legalizacijo konoplje in uporabe rastline kot ene od temeljnih človekovih pravic: pravice do samooskrbe in samozdravljenja.

V Sloveniji je v tem trenutku približno 11000 ljudi, ki uporabljajo konopljo in njene preparate za samozdravljenje. Vsaj 10krat toliko ljudi konopljo redno kadi, občasno pa bistveno več.
V Sloveniji je vsaj 4krat več zasegov konoplje kot v drugih vzhodnoevropskih državah. Ko to primerjamo s številom zasegov na število prebivalcev, je to razmerje deset proti ena do najbližje zasledovalke Madžarske ter 200 proti ena v primerjavi s Poljsko.
Neukemu opazovalcu bi se lahko zdelo, da se v Sloveniji organi pregona ukvarjajo le s preganjanjem vrtičkarjev ter s polnjenjem proračuna zaradi sankcioniranja prometnih prekrškov.

Božidar Radišič je večkrat odkrito pozval, naj se ta praksa preneha, ker je v nasprotju z Enotno konvencijo o drogah in z Deklaracijo o človekovih pravicah.

Božidar Radišič in drugi aktivisti smo večkrat pozvali Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za pravosodje in nenazadnje Vlado RS, naj uskladi policijsko obravnavo oziroma smernice hortikulturne, torej zasebne vrtičkarske konoplje z namenom samooskrbe. Odločba Vrhovnega sodišča v primeru Pirc je korak v pravo smer.

Božidar Radišič je na forumih in konferencah, ki jih je nemalokrat sam financiral, apeliral na Ministrstvo za zdravje, naj se začne informirati o sodobnih znanstvenih ugotovitvah na področju endokanabinoidov. Zdravniški ceh je pozival, naj se preneha sprenevedati o škodljivosti konoplje, ker je to neznanstveno, zastarelo, ter krši človekove in ustavne pravice do zdravja.

Božidar Radišič in drugi aktivisti smo tudi z dopisi Vladi zahtevali, naj konopljo umakne iz seznama prepovedanih drog, ker nima značilnosti, ki bi jo uvrščale v katerokoli izmed treh skupin, saj fizično ne zasvoji, nima smrtne doze in ne škodi zdravju.

Božidar Radišič in drugi aktivisti smo zahtevali k takojšnjemu začetku postopka za uvrstitev konoplje na Seznam tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora.

Božidar Radišič in drugi aktivisti smo se dogovorili, da bo letošnji Shod za konopljo 19. maja 2016 posvečen zdravju in veselju, za kar smo od MOL že pridobili ustno (pred)soglasje.

Božidar Radišič bi moral 19. aprila 2016 v New Yorku predavati na zasedanju UNGASS na temo drog in stališča nevladnih organizacij glede konoplje. Združeni narodi kot organizatorji dogodka so ga tja povabili, ker je izjemen poznavalec sodobnih znanstvenih ugotovitev o zdravilnosti konoplje.
Tema letošnjega sestanka je čisto po naključju dekriminalizacija konoplje.

Božidar Radišič je človek, ki direktno pove tisto, kar misli, zato velikokrat ni priljubljen.

Težko mi je sprejeti dejstva, da so Božidarja zaprli pred velikonočnimi prazniki in da je glede na vse zgoraj našteto to samo še eno naključje.

Božidar Radišič je moj prijatelj. Na to prijateljstvo sem zelo ponosen.

Dean Herenda,
Predsednik zveze nevladnih organizacij za droge in njihovo uporabo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja